Category: Jezikoslovje

Kdaj ste nazadnje skovali kakšno besedo? Tako, za zabavo? In če ste jo – so vas potrpežljivi prijatelji in sorodniki razumeli? Če ste bili pri svojem neologiziranju – tvorjenju novih besed – izjemno izvirni, vaše nove besede ni razumel nihče. Seveda pa besede niso namenjene privatni zabavi, temveč komunikaciji med ljudmi. Ustvarjalnost 5/5, praktičnost: 1/5 … Sicer pa lahko na prvi pogled izmišljene besede vsaj na daleč delujejo nekoliko domače. Logo- se skriva, npr., tudi v besedi logika, logaritem, logistika, pulmolog in evlogija. Poznamo tudi fil-antropijo, filo-zofijo, biblio-file, pa imena, kot je npr. Filip. Če dobro poznamo vsaj zgornje besedišče, bi lahko pomen besede logofil že skoraj uganili. Gre za sestavljenko iz dveh dokaj pogostih grških korenov iz besed λόγος, logos, ki lahko pomeni “beseda”, “smisel” ali “razum” (o tej zapleteni besedi kaj več v drugi objavi), ter φίλος, phílos, ki pomeni “ljub”, “naklonjen” ali pa “prijatelj”. Poznavalci akademskih disciplin oz. humanistike boste kombinacijo omenjenih besed brž povezali v besedo filologija, ki označuje 2000 in več let staro znanost o preučevanju besedil, njihovega konteksta, pravilnih različic ter pomena, ki se začenja v intelektualnem okolju Aleksandrije in prvih poskusov odkritja izvornega besedila iz pretekle dobe – v tem primeru čim pristnejše oblike Homerjevih epov in drugih zgodnejših literarnih mojstrovin antične Grčije. Tradicija ohranjanja besedil je skozi srednjeveško prepisovalno kulturo v zgodnji modernosti nato prerasla v akademsko disciplino. Filologi se torej...

Read More